Plačilna nedisciplina v praksi hujša kot v teoriji

Ljubljana, 2. marca 2010 – Na GZS je danes potekal posvet o plačilni disciplini v slovenskem gospodarstvu ter možnih načinih, kako jo izboljšati. Svoje poglede so predstavili gospodarstveniki ter predstavniki institucij in sodišč. Udeleženci so se strinjali, da je plačilna nedisciplina močno vraščena v naš sistem, povezana je tudi s pomanjkanjem vrednot in znanja. Anketa GZS je pokazala, da se stanje nelikvidnosti in plačilne nediscipline poglablja. Nujno je hitro ukrepanje vseh vpletenih institucij in podjetij, saj nelikvidnost grozi izjemno velikemu številu podjetij, kar za seboj lahko potegne plaz stečajev in nezaposlenih.

Alenka Avberšek, izvršna direktorica za zakonodajo in politike GZS, je uvodoma prikazala deset »izvornih grehov«, na katerih temelji plačilna nedisciplina. Tako je med drugim izpostavila, da vse dosedanje vlade niso naredile nič proti neetičnosti, nemoralnosti in protizakonitosti neplačevanja in izseljevanja dolgih plačilnih rok. Država je slab plačnik, pa tudi slab vodja javnih naročil, investicij. Nosilci sodnih postopkov, posebej izvršbe, se ukrepov za zmanjšanje plačilne nediscipline niso resno lotili. »Velik greh je, da lahko bivši aktivni lastniki in poslovodje podjetij, katerih podjetja so v postopkih zaradi insolventnosti, neovirano odpirajo nova podjetja in nadaljujejo slabo prakso poslovanja.«

V nadaljevanju je Alenka Avberšek predstavila rezultate ankete, ki jo je GZS na temo nelikvidnosti med člani izvedla že tretjič v enem letu. Odgovorilo je prek 400 podjetij (40% odziv na anketo; vključenih 10% zaposlenih v gospodarstvu), pri čemer so prevladovala nadpovprečno produktivna podjetja. Rezultati so pokazali, da je 29% anketiranih v letu 2009 realiziralo za več kot 30% manj celotnih prihodkov; 32% pa je tistih, ki so realizirali od 10 do 20% manj. 43% podjetij ocenjuje, da se na domačem trgu naročila slabšajo. Stanje je nekoliko boljše na tujem trgu, kjer o tem poroča le 19% anketiranih. To je dobra novica. »Dostopnost kreditov se po informacijah anketiranih podjetij veča. 50% tistih podjetij, ki so iskala kratkoročne kredite, so jim jih banke v 89% tudi odobrile. Ta delež je večji kot v septembrski anketi, kar ocenjujemo kot pozitivno«, je dejala Alenka Avberšek. Anketa je tudi pokazala, da se plačilni roki do domačih kupcev podaljšujejo do 120 dni in preko; v primeru kupcev v tujini prevladujejo plačilni roki do 60 dni, skoraj podvojena so plačila do 120 dni, padajo plačila do 30 dni. Po drugi strani se veča odstotek poravnavanja obveznosti do 60 dni in do 120 dni. Veča se razkorak med terjatvami in obveznostmi. Plačevanje obveznosti do države je sicer zgledno. Država po drugi strani za javna naročila plačuje bolje kot po septembrski anketi. Za blago in storitve je rok 30 do 60 dni, za gradnjo pa 60 do 120 dni. Pri tem pa je Avberškova še izpostavila, da so plačilni roki občin za javna naročila bistveno slabši. Posebno poglavje ankete je bilo vezano na podjetja, ki so neposredno ali posredno v dejavnosti gradbeništva za storitve na trgu. Izidi ankete jasno kažejo, da so podizvajalci gradbenih del v primerjavi z investitorji oz. izvajalci gradbenih del in dobavitelji materiala in storitev v precej slabšem položaju.

Mag. Romana Logar, generalna direktorica AJPES, je prikazalaevidentirano sliko nelikvidnosti in možne rešitve. Poudarila je, da se je trend tako skupnega zadolževanja slovenskih podjetij kot zadolževanja pri bankah v zadnjih letih povečeval. Hkrati se je delež kapitala vedno bolj zmanjševal. Po besedah Logarjeve »morajo biti poslovni subjekti v taki situaciji previdni, komu in pod kakšnimi pogoji prodajajo«. Predstavila je tudi na novo uvedeno bonitetno ceno AJPES S.Bon, ki temelji na analizi računovodskih izkazov in nastopa dogodka neplačila skozi daljše časovno obdobje. 70% podjetij, ki so jim pripisali SB6 do SB10, so imeli zaradi dospelih neporavnanih obveznosti (DNO) nad 5 dni neprekinjeno, blokado TRR. Po evidenci AJPES se je v obdobju januarja do decembra 2009 povečalo tako število blokiranih podjetij (jan. 2009: 3.175, dec. 2009: 5.252) kot vrednosti DNO. »Smo v podobni situaciji kot v zgodnjih 90ih letih. Če se ne bodo sprostile možnosti zadolževanja bank v tujini, se velja posluževati multilateralnih kompenzacij.« Med svojimi predlogi je zato navedla, da naj GZS svojim članicam predlaga vključitev v večstranski pobot, Vladi naj predlaga, da prouči možnost izvedbe enkratnega obveznega pobota ter naj vanj vključi tudi zapadle obveznosti države.

Nevena Tea Gorjup izNevia d.o.o, Maribor je med ključnimi težavami malih podjetij izpostavila, da ne morejo reprogramirati obveznosti do upnikov na način, kot ga uporabljajo velika podjetja. MSP lahko dobijo le 3 do 6 mesečne kredite, zato je po njenem prepričanju nujno operacionalizirati predloge GZS za izhod iz krize, ki jih je upravni odbor GZS že potrdil in udejanjiti tiste ukrepe, ki bi lahko imeli neposreden vpliv na MSP. Med temi je izpostavila dopolnitev izvedbenih predpisov o jamstveni shemi, skrajšanje postopkov odobravanja kreditov ter ukinitev favoriziranega položaja države v insolvenčnih postopkih. Prehitro se MSP soočajo tudi z blokadami v banki. Po njenem prepričanju večina MSP racionalizacijo stroškov izvaja predvsem na kadrovskem področju, kar pa ne daje pravega učinka. Potrebno je racionalizirati proizvodne programe, pridobiti nove podizvajalce, dobavitelje. Poudarila je, da je »za vsa podjetja izredno pomembno, da se v najkrajšem možnem času sprejmejo spremembe delovno pravne zakonodaje. Obstoječi stroški dela bodo pripeljali marsikatero podjetje do tega, da bodo šli v stečaj, čeprav bi razmere lahko reševali tudi drugače«. »V cilju preprečevanja masovnih stečajev, ki dejansko pomenijo čisto odprto brezposelnost, bi bilo treba v vseh vključenih institucijah sprejeti ustrezne ukrepe. Vse pobude, ki so bile s strani različnih organov GZS verificirane, ne bodo izvršene tako dolgo, dokler ne bo prišlo do dejanskega korporativnega sodelovanja med združenjem bank, resornimi ministrstvi in predstavniki delodajalcev. Tisti, ki sprejemate zakonodajo, prisluhnite tudi problemom in izkušnjam gospodarstva«, je zaključila Gorjupova.

Jože Vencelj, IST d.o.o. Trebnje, je poudaril, da »družinska podjetja bijejo še težji boj kot mikro in mala podjetja«. Opozoril je na to, da so mala podjetja garancije bankam dajala na podjetje in na lastno premoženje že pred krizo. Napovedal je možnost socialnega revolta po vsej Sloveniji. Že sedaj prihaja do blokad dobav. »V mesecu maju lahko računamo z verižnimi stečaji«. Propadala bodo tudi družinska podjetja, ki imajo dobre rezultate in trge, a ne sredstev, s katerimi bi financirala poslovanje. Večstranske pobote je ocenil kot pozitivne, vendar se je vprašal, kako zagotoviti množično vključevanje, saj realizacije iz pobotov trenutno ne dosežejo niti 10%.

Direktorica Coface Slovenija, Klara Stanič, je poudarila, da bonitetne ocene ne smejo biti črno bela slika, ampak morajo odražati aktualno poslovanje posameznega podjetja. Staničeva je izrazila prepričanje, da premalo slovenskih podjetij preverja, s kom posluje. Hkrati pa pri obravnavi bonitetnih ocen premalo ljudi zna brati bilanco stanja in bilanco uspeha. »Čim dlje čakamo na plačilo, tem manj možnosti bo za izterjavo«, je izpostavila ter dejala, da »plačilna nedisciplina najbolj izhaja iz prioritetnega poplačevanja dobaviteljev, najmanjkrat je razlog za neplačila nesolventnost«. Pri večkratnem pobotu je izrazila prepričanje, da je potrebna skrajna previdnost v zvezi z možno izpodbojnostjo teh pobotov v primeru stečajev dolžnikov. Sicer pobot sam ni problematičen, zavedati pa se je treba, da je treba poskrbeti tudi za gotovinska poplačila.

Sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani, Dida Volk, je prikazala izterjavo terjatev v sodnem postopku (izvršba), pri čemer je poudarila da je »izvršba namenjena izvrševanju, ne pa ugotavljanju, kdo je komu kaj dolžan. To je stvar pravde.« Kritična je bila do zakona, ki področje ureja, pa tudi do operativne izvedbe same izvršbe. »Pomanjkljivost zakona je, da v drugi fazi (izvršilni del) ni skrbnika. V tem delu je zakon izrazito slabo napisan«. Dejansko je urejena le 1. faza postopka (dovolilni del). Med slabostmi je omenila tudi ustrezno organiziranost sodišč ter tehnično podporo za izvajanje izvršbe.

Direktor podjetja AJM d.o.o., Janez Ajlec, je na več praktičnih primerih poudaril »kmečke logike in etike« v poslovanju in izpostavil prijeme, s katerimi obvladuje svoje kupce. Spraševal se je, zakaj imamo slabe zakone, zakaj se ne izvajajo. »Kako je mogoče, da lahko investitor za objekt, ki ga še ni plačal v celoti svojim izvajalcem, dobi gradbeno dovoljenje za objekt«.

V razpravi, ki je sledila, so se sodelujoči strinjali, da je situacija danes še slabša kot je bila v času osamosvojitve. Izvršba je smiselna za vse zneske, tudi za male. Nujna je boljša organizacija sodišč in tehnična podpora za učinkovito izvajanje izvršbe. Primeren ukrep bi bil tudi večstranski pobot, ki nikakor ni avtomatsko pravno izpodbojen v primeru stečaja dolžnikov. Pomembno je, da bi se v to vključila tudi država.

Analiza ankete GZS ter predstavitve govorcev so objavljene na http://www.gzs.si/slo/48392

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, Služba za strateško komuniciranje, 01 5898 136

Avtor: GZS

Pripeti dokumenti

Sporočilo medijem (doc  85,5 kB)