Podpora centrom odličnosti in kompetenčnim centrom za povezovanje gospodarstva in RR sfere
Sporočilo medijem
08.04.2010
Ljubljana, 8. aprila 2010 - Slovensko gospodarstvo in slovenska znanost potrebujeta skupne vzvode za prebojne inovacije. Novi razvojni instrumenti morajo korenito preseči razdrobljeno, neusmerjeno javno financiranje raziskav in razvoja. Nujna so večja in skupna vlaganja podjetij in RR sfere ter skupno upravljanje vlaganj za doseganje odličnosti v znanosti in kompetencah za prebojne inovacije. O tem so se s fokusom na aktivnem vključevanju podjetij v upravljanje centrov odličnosti strinjali udeleženci današnjega posveta, ki ga je organizirala GZS.
Kot je uvodoma poudarila Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike, je bilo skupno izhodišče današnjega posveta, da »postavljamo pod vprašaj, ali slovensko gospodarstvo in slovenska znanost potrebujeta skupne vzvode za prebojne inovacije. Načeloma to vemo, a delamo drugače«. Prebiti je treba nepovezovanje, nerazumevanje ene in druge strani, treba je okrepiti vlogo države. Izpostavila je, da so Centri odličnosti (CO) sicer pravilno zastavljen instrument, usmerjen v preseganje razdrobljenega, nefokusiranega javnega financiranja RR, vendar pa je realizacija koncepta novih Centrov odličnosti mogoča le z aktivnim delovanjem v CO vključenih podjetij. Tehnološka razvojna politika po njenih besedah zahteva štiri ključne odločitve: spremembe v programskem financiranju znanosti; odločitev o prednostnih tehnoloških področjih; spremembe odločitve o namenih financiranja iz sredstev evropskega regionalnega sklada ter oblikovanje strategije in programa za vključevanje v mednarodne razvojne iniciative in strateška partnerstva. Za to je treba povečati in spremeniti strukturo vlaganj v RR, usmerjati vlaganja na ključna tehnološka področja, spodbujati povezovanje in skupna vlaganja gospodarstva in znanosti, podpirati razvoj kompetenčnih jeder in centrov za vključevanje v mednarodno RR sfero.
Ker pravilno zastavljenim strateškim ciljem v vseh preteklih letih ni sledila implementacija ustreznih razvojnih instrumentov, je kriza Slovenijo bolj prizadela kot številne druge države. Razvojna sredstva niso bila učinkovito izkoriščena, sodelovanje med gospodarstvom in RR sfero je zato šibko. Iz nastale situacije lahko izidemo le z odličnim, povezanim in aplikativnim znanjem. Napredek na posameznih področjih inovacijskega okolja je sicer mogoče zaznati, vendar še vedno ostajajo številne pomanjkljivosti, zaradi katerih smo po učinkih pod evropskim povprečjem.
Dr. Jana Kolar, direktorica direktorata za znanost na MVZT, je dejala, da »smo na ministrstvu prepričani, da je skrajni čas za velike spremembe. Pripravlja se nov NRRP za naslednjih 5 let. Tega si ne moremo predstavljati brez sodelovanja z vsemi deležniki, med njimi znanostjo, gospodarstvom, GZS, agencijami«. Sedanjim osmim centrom odličnosti so že razdelili 77 mio evrov. Cilj instrumenta je bil doseči preboj v vrh svetovne znanosti in razvoj novih tehnologij, vključevanje v mednarodne mreže. V centrih odličnosti je povezanih 420 raziskovalcev, vsak četrti prihaja iz podjetja. Med vključenimi podjetji je 60% malih in srednje velikih podjetij. »Centri odličnosti naj presežejo fragmentiranost in zožijo prepad med RR sfero in gospodarstvom, med javnimi in zasebnim«, je dodala in posebej izpostavila, da so taki »kot so bili zamišljeni, nerazdrobljeni na množico zadovoljnih prejemnikov, inovativen instrument v naši družbi, ki pa je tudi zato zelo tvegan. Uspel bo le, če si bomo vsi za to prizadevali in izkoristili vse možnosti, ki jih centri omogočajo«. Centri dejansko dosegajo kritično maso na ključnih področjih, pretok znanja, hitrejši razvoj ter sodelovanje pri upravljanju.
Kompetence predstavljajo kombinacijo veščin, znanja in stališč, je dejal Rok Uršič, direktor podjetja Instrumentation Technologies. Za to je treba imeti vizijo, sanje, domišljijo in znanje, pa tudi strast in pogum. »Tisti, ki v CO sodelujejo, morajo vedeti, zakaj sodelujejo – ideja brez srca ni vredna nič«. Pri oblikovanju timov je treba upoštevati bogastvo različnosti. Uspeha pa ne bo brez medsebojnega zaupanja ter osredotočenosti. To sporočilo velja tako za uspešno upravljanje CO kot tudi sicer za vodenje podjetij in države.
Dr. Matjaž Polak, CO EN FIST, je dejal, da so centri odličnosti vzvod za definicijo potreb, uporabo znanja in opreme na gospodarsko prioritetnih področjih. Razume jih kot učinkovitega agenta, ki ustvarja most med znanostjo in podjetji, kot katalizatorja, ki bo zmanjšal oddaljenost med nasprotnima poloma, javnim in zasebnim. Predstavljajo priložnost za mlade. Prednosti CO so v koncentraciji znanja, sodobni opremi, unikatnem, svežem, pozitivnem pristopu ter intenzivnem mreženju. Dejal je, da bi pri obstoječih CO lahko sodelovala tudi tista podjetja, ki na zadnjem razpisu za CO niso uspela.
Pomočnik predsednika uprave za raziskave in razvoj v Helios Domžale, dr. Peter Venturini, je instrument CO pohvalil. Označil ga je kot neke vrste »čudež, ki se je zgodil; čeprav je politično lahko tvegan«. Ključna novost je v povezovanju raziskovalcev in raziskovalne infrastrukture za dosego kritične mase, ki omogoča razvoj znanj za novo generacijo izdelkov in tehnologij. »Skupaj prihajamo do rezultatov hitreje, lahko si postavljamo višje cilje«. Opozoril je, da v preteklem obdobju zaradi ugodnih razmer in pogojev poslovanja pri številnih podjetjih v Sloveniji razvoj novih izdelkov in tehnologij nista bila v ospredju, kar je nujno treba spremeniti. Po njegovem prepričanju bo izplen iz CO odvisen od lastne aktivne vloge vključenih podjetij, njihove angažiranosti in znanj. Usmeritev v inovacije in hitro pridobivanje znanj zahteva povezovanje, odprtost in jasne dogovore, pa tudi medsebojno zaupanje. Za uspeh je potreben miselni preobrat za dosego prebojnih inovacij v smislu njihovega pomen za konkurenčnost podjetij, večja vlaganja v RR, okrepitev RR v podjetjih ter odprtost podjetij za pridobivanje znanj v predkonkurenčnih raziskavah.
Boštjan Pečnik, izvršni direktor za področje razvoja v Gorenju, je komentiral, da je »za konkurenčnost Gorenja bistveno, da imamo prave fokusirane tehnološke inovacije. To je priložnost za ohranjanje delovnih mest v Sloveniji«. Za to je pomembno poznavanje sedanjih in bodočih trendov na trgu, kot so energijska učinkovitost, okoljska prijaznost ter enostavnost izdelkov za uporabnike, seveda tudi skrb za stroške. Po njegovem prepričanju je še veliko potencialov v podjetjih neizkoriščenih. Izpostavil je, da mora biti razvojni proces dobro strukturiran, raziskave pa usmerjene v možno aplikacijo v inovativnih izdelkih. Poudaril je tudi, da razvojne instrumente države tipa CO in kompetenčnih centrov podjetja potrebujejo zlasti za tržno in tehnološko bolj rizične razvojne projekte.
Generalni direktor GZS, mag. Samo Hribar Milič je poudaril, da v Sloveniji doslej premalo BDP namenjamo raziskavam in razvoju, tudi cilje imamo postavljene na prenizki ravni. »Slovenija za RR namenja le 1,6% BDP. Od tega 100 mio € daje Krka, 160 mio € 50 velikih podjetij, država daje 200 mio, vsi ostali pa naslednjih 100 mio. €. To jasno kaže, da še nismo na pravi poti«. Opozoril je, da je na področju sprememb RR opazen prepočasnem napredek. Preveč se financirajo zgolj bazične raziskave, premalo je aplikativnih raziskav in raziskav po meri gospodarstva. Premalo je povezanosti. CO so sedaj na prelomnici. Hribar Milič je izpostavil, da je treba »raziskavam nameniti več sredstev, jih povezovati in vse nosilce na različne načine, tudi s sistemsko in davčno politiko, motivirati, da bodo med seboj več sodelovali. Parcialni majhni projekti so sicer lahko uspešni za posameznike, za razvoj na nacionalni ravni pa rabimo sinergijo in povezano delovanje«.
Smernice za nove instrumente in razpise je predstavila tudi mag. Darja Radić, državna sekretarka na MG. Strinjala se je s pripombami udeležencev, da sicer še ni »vse tako kot bi si želeli, vendar pa je bil narejen napredek oz. korak naprej zlasti pri tem, kaj, koga in kako podpirati«. Po njenem prepričanju bi bilo s trendom podpiranja raziskovalnih projektov v podjetjih potrebno nadaljevati, vendar pa je hkrati opozorila na omejenost razpoložljivih proračunskih sredstev za te namene. Centre odličnosti je ocenila kot sicer za vse tvegan, vendar poskus v pravi smeri, da se ustvarijo jedra, ki bodo skrbela za tisti del od temeljnih raziskav naprej. Glavni projekt MG so po njenih besedah gospodarska središča, s katerimi želijo podpreti tehnološki preboj slovenskega gospodarstva in za katerega bo na razpolago 185 mio €. Poudarila je, da »smo naredili velik preobrat od zidov k financiranju znanja«. Ta projekt bo vključeval tudi razvoj kompetenčnih centrov. Projekt naj bi se začel poleti, konec maja naj bi bil odprt prvi razpis. Usmerjen bo v financiranje tehnološkega preboja na posameznih tehnoloških področjih. Omenila je, da je identificiranih 6 področij, koncept naj bi bil podoben kot pri centrih odličnosti. Financirali se bodo projekti, vendar pa bo eden od pogojev za kandidiranje sodelovanje več podjetij, institucij znanja. Svojo povezanost bodo dokazovala tudi z oblikovanjem konzorcijev in ustanovitvijo skupnega podjetja.
Dr. Aleš Mihelič, direktor Direktorata za tehnologijo, MVZT, je dodal, da bodo kompetenčni centri targetirali megatrende, kjer industrij v Sloveniji sedaj praktično nimamo. Med njimi je navedel biotehnologije, staranje prebivalstva, okoljske tehnologije, pametna omrežja, nove energetske tehnologije, pametne naprave (IKT). Omenil je, da na ministrstvu razmišljajo o dvigu davčne olajšave za investicije v RR.
Udeleženci so se strinjali, da so CO eden prvih korakov za zmanjšanje blokad, ki ovirajo povezovanje med znanostjo in gospodarstvom. Izrazili so prepričanje, da se je treba zavzemati za tak rebalans proračuna, v katerem bo dovolj velik delež namenjen razvoju. Gospodarstveniki pričakujejo primerne instrumente, ki bodo vzpodbujali tudi kompetenčne centre, tako da bo obstajala konstruktivna podpora kritični masi in kompetencam v gospodarstvu. Dejstvo je, da so partnerstva že pripravljena na tistih področjih, ki so sicer kandidirali že na lanskem razpisu za CO, pa niso bili finančno podprti. Izrazili so tudi željo, da skupaj prispevamo k izdelavi nove strategije Slovenije in novega NRRP, da bo obstajalo, kot se je izrazila Alenka Avberšek, »ravnotežje med potrebami in radovednostjo, trgom in znanostjo, tako da bomo dosegli dvakrat večjo dodano vrednostjo na zaposlenega«. Zato gospodarstvo pričakuje, da bodo partnerski in usklajeni tudi skupni razpisi MVZT in MG za podporo kompetenčnih centrov in drugih pripravljenih razvojnih projektov, na katere gospodarstvo nestrpno čaka.
Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136
Avtor: GZS
|
