Posledice gospodarske in finančne krize v Sloveniji najbolj občutijo podjetja, ki se vsakodnevno borijo z obstojem in nadaljnjim uveljavljanjem na domačem in mednarodnem trgu. Najbolj neposredno to občutijo zaposleni, ki morajo v danih gospodarskih razmerah še naprej kar se da motivirano ustvarjati. O družbeno odgovornem ravnanju podjetij v času krize je danes tekla razprava na okrogli mizi, ki jo je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije. Skupaj s prof. dr. Bogomirjem Kovačem, generalnim direktorjem GZS, Samom Hribarjem Miličem in predstavniki podjetij Riko, Gonzaga, Trimo Trebnje, Meblo Jogi, Telekom Slovenije, Formitas in Pristop so udeleženci razpravljali o nujnosti družbeno odgovornega ravnanja tudi ali predvsem v časih krize in prikazali primere dobre prakse.
Kot je uvodoma poudaril generalni direktor GZS, mag. Samo Hribar Milič, lahko kljub temu, da »na ravni občutij slovenskega prebivalstva in skozi reflektirane ocene družboslovca ugotavljamo, da smo v resni družbeni krizi, trdimo, da so številna slovenska podjetja družbeno odgovorna«.
Prof dr. Bogomir Kovač je opozoril, da naj podjetja ne upoštevajo le poslovnih interesov, temveč se morajo vesti tudi socialno in okoljsko odgovorno tako znotraj podjetja kot v okolju. Po njegovem prepričanju v trenutnem obdobju »manjka konceptualnosti tako globalno, v Evropski uniji, kot tudi v Sloveniji in slovenski Vladi. Brez tega ni dovolj jasnosti, kaj želimo, zadeve stojijo, sprememb ni. Ni toliko kriza zaradi objektivnih razmer, temveč, ker se z njo ne znamo spopasti, ne znamo generirati rešitev in jih v praksi izvesti«.
Govorci so se strinjali, da mora biti delovanje podjetij usmerjeno v skrbno načrtovanje aktivnosti tudi z vidika družbene odgovornosti. Minimalizirati je treba negativne posledice na okolje, hkrati pa naj bo čim več pozitivnih vplivov. Družbeno odgovorno ravnanje se mora v časih krize še povečati, vendar pa je odločitev za tako ravnanje žal v pristojnosti posameznega podjetja. »V tem trenutku je to poslovna odločitev podjetja, ki sloni na moralnem imperativu«, je poudarila Sonja Klopčič, direktorica razvoja kompetenc v Trimo Trebnje, hkrati pa izpostavila, da »tekmujemo v okolju, kjer vsa podjetja niso družbeno odgovorna in si zato z našim družbeno odgovornim ravnanjem včasih celo znižujemo konkurenčnost«. Govorci so se strinjali, da je pomembno, da se zato vzpostavijo enotna merila in standardi.
Mojca Randl, direktorica Formitas, je poudarila, da se družbeno odgovorno razmišljanje v podjetjih začne pri vodstvu podjetja in izpostavila pomen vlaganja v zaposlene. Gre za način življenja. Temu je pritrdil tudi Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, ki je izpostavil, da brez zadovoljnih zaposlenih ni zadovoljnih kupcev. »Zato je treba kot manager vzpostaviti čim boljše pogoje za osebnostni razvoj zaposlenih, dvig njihove kreativnosti in avtonomnosti. Obdobje krize, ki predstavlja naraven pojav, ki sledi konjunkturi, ne opravičuje krčenja socialnih pravic, zmanjšanja zaposlenosti in zniževanja plač delavcev v podjetju.«
Že v času zagona se je zato treba pripravljati na spremenjene, resnejše gospodarske razmere, v času krize pa ohraniti dobre kadre, ki se bodo po krizi lahko spet spopadali z novimi izzivi. Z njegovim pogledom se je strinjal Boris Lozej, direktor Meblo Jogi, ki je dodal, da je treba govoriti »o novih pogojih poslovanja in ne o krizi«, pri čemer je treba ugotoviti, kaj je »za človeka pomembno in kako to doseči«. Nujno je iskanje ravnovesja med interesi podjetja in posameznika.
Po prepričanju Dušana Mitiča, podpredsednika uprave Telekom Slovenije, so družbeno odgovorna podjetja soodvisna tudi od tistih, ki tako ne ravnajo. Resda predajanje družbeni odgovornosti lahko povzroča kratkotrajnejše slabše poslovne rezultate, vendar pa po drugi strani na dolgi rok prinaša velike koristi. Ključni izziv je prepričati tiste, ki se pomena družbene odgovornosti ne zavedajo, kako je pomembna.
Iztok Bizjak, direktor podjetja Gonzaga, je poudaril, da je v sedanjih razmerah še toliko pomembneje komuniciranje znotraj podjetja in informiranje, saj to povečuje medsebojno zaupanje in zmanjšuje negotovost. Kot primer je podal tudi spoštovanje poslovnih partnerjev, kakovostnih parametrov in nenazadnje dogovorjenih plačilnih rokov.
»Nerazumevanje družbene odgovornosti se pojavlja na isti ravni kot razumevanje cene kot edinega kriterija uspeha«, je izpostavil Andrej Drapal, partner v Pristopu. Potreben je agent, ki bo spodbujal družbeno odgovornost vseh subjektov, saj samo poslovno okolje tega ne more zagotoviti.
V razpravi ob koncu okrogle mize so se udeleženci strinjali, da zato potrebujemo konkurenčno poslovno okolje, kjer podjetja lahko konkurirajo in delujejo v transparentnih pogojih. Penalizirati je treba tiste, ki namerno ne odvajajo davkov, ne pridobivajo potrebnih certifikatov, neupravičeno odpuščajo delavce … Dejstvo pa je, da je družbeno odgovorno ravnanje prostovoljna odločitev vsakega posameznega podjetja v okolju, kjer vsi ne delujejo tako. Nujno je zato zagotoviti transparentno izvajanje, spoštovanje in implementacijo nove zakonodaje v slovenski prostor. Družbeno odgovorna podjetja je potrebno nagraditi z davčnimi ali drugimi spodbudami, potrebno pa jih je tudi ustrezno promovirati. Pospešiti je treba pridobivanje finančne podpore za krepitev družbene odgovornosti podjetij tudi iz virov EU. Vlada naj pripravi multidisciplinaren akcijski program za to področje. Nenazadnje je potrebno spodbujati uporabo različnih standardov (ISO 9000, ISO 14000, …) ter v medijih zagotoviti poročanje o pozitivnih praksah.
»Tudi Gospodarska zbornica Slovenije se bo zavzemala za promocijo dobrih praks«, je zaključil generalni direktor GZS, mag. Samo Hribar Milič.
